Ekipa PD : _______                                                               Doseženo število točk _____ od 50

 

Pisne naloge iz teme

ORIENTACIJA

Kategorija A

 

Navodilo za reševanje :

V skladu s Pravili POT je možno pri vsaki nalogi dobiti število točk, ki so v oklepaju [a,b,c], kjer pomeni a=pravilno odgovorjena / rešena naloga, b=nepravilno odgovorjena / rešena naloga, c=ekipa ne reši naloge.

Za vsako nalogo je možen le en pravilen odgovor.

                   

1. DEFINIRAJ RELIEFNO OBLIKO GREBEN !

A.     Greben je stik dveh strmih ali celo stenskih pobočij, vršni del je bolj ali manj razčlenjen.

B.     Greben je močno znižan del v sedlu, ki zložno prehaja z ene strani na drugo in omogoča prehod.

C.     Greben je lijaku podobna globel v poraslem ali skalnatem krasu (premer od 5 do 100 metrov in več)

[5, -5, 0]

2. KAKO NAJBOLJ ZANESLJIVO DOLOČIŠ SMERI NEBA ?

A.     Najbolj zanesljiva je določitev smeri neba s položajem lune.

B.     Najbolj zanesljiva je določitev smeri neba s pomočjo sončnih žarkov.

C.     Najbolj zanesljiva je določitev smeri neba s kompasom in modernimi satelitskimi GPS napravami.

[5, -5, 0]

3. KAKO BI SE S POMOČJO URE ORIENTIRAL PO SONCU ?

A.     Mali kazalec usmerimo proti soncu in simetrala kota med malim kazalcem in številko 12 na uri je smer proti jugu.

B.     Veliki kazalec usmerimo proti soncu in simetrala kota med malim kazalcem in številko 12 na uri je smer proti jugu.

C.     Mali kazalec usmerimo proti soncu in simetrala kota med malim kazalcem in številko 6 na uri je smer proti jugu.

[5, -5, 0]

4. KATERE SMERI PROTI SEVERU POZNAŠ ?

A.     Poznamo geografski, magnetni in ekvidistančni sever.

B.     Poznamo geografski, mapni in projekcijski sever.

C.     Poznamo geografski, magnetni in projekcijski sever.

[5, -5, 0]

O B R N I   L I S T  ! ! !


5. KAJ JE TO AZIMUT, KAKO IN S ČIM GA MERIMO ?

A.     Azimut je kot med severom in izbrano smerjo. Merimo ga od severa v nasprotni smeri urinega kazalca. Merimo ga v kotnih stopinjah in v tisočinkah.

B.     Azimut je kot med jugom in izbrano smerjo. Merimo ga od juga v smeri urinega kazalca. Merimo ga v kotnih stopinjah in v tisočinkah.

C.     Azimut je kot med severom in izbrano smerjo. Merimo ga od severa v smeri urinega kazalca. Merimo ga v kotnih stopinjah in v tisočinkah.

[5, -5, 0]

6. KAJ JE TO MERILO ?

A.     Merilo je razmerje med pomanjšanimi razdaljami na karti in namišljenimi razdaljami v naravi.

B.     Merilo je razmerje med predpostavljenimi razdaljami na karti in orientacijskimi razdaljami v naravi.

C.     Merilo je razmerje med pomanjšanimi razdaljami na karti in dejanskimi razdaljami v naravi.

[5, -5, 0]

7. KAJ SO TO IZOHIPSE ?

A.     Izohipse so črte, ki povezujejo točke z isto nadmorsko višino.

B.     Izohipse so črte, ki povezujejo točke z isto temperaturo.

C.     Izohipse so črte, ki povezujejo točke z isto relativno višino, merjeno od najbližjega vrha navzdol.

[5, -5, 0]

8. KAJ SO TO TOPOGRAFSKI ZNAKI ?

A.     Topografski znaki so dogovorjeni simboli, ki ponazarjajo različne terenske objekte ali pojave (signature) in so prilagojeni merilu karte ter pojasnjeni v njeni legendi.

B.     Topografski znaki so poljubni simboli, ki ponazarjajo različne terenske objekte ali pojave in si jih prosto izbiramo.

C.     Topografski znaki so simboli, ki nam nekaj povedo, pa nikoli ne vemo, kaj.

[5, -5, 0]

9. KAJ JE TO VIŠINOMER IN KAKO DELUJE ?

A.     Višinomer ali krivinometer je priprava za merjenje približnih dolžin. Deluje na osnovi meritev temperature, ki se spreminja z višino.

B.     Višinomer ali altimeter je priprava za merjenje približnih višin. Deluje na osnovi meritev zračnega tlaka, ki se spreminja z višino.

C.     Višinomer ali novimeter je priprava za merjenje približnih višin. Deluje na osnovi meritev zračnega tlaka glede na spremembe relativne temperature, ki se spreminja z višino in vremenskimi razmerami.

[5, -5, 0]

10. KAJ JE TO KLINOMETER ?

A.     Klinometer ali merilec dolžin je priprava za merjenje razdalj na karti.

B.     Klinometer ali merilec nagiba in naklona je priprava za merjenje v geodeziji in se v praksi ne uporablja.

C.     Klinometer ali merilec nagiba in naklona je priprava za merjenje nagiba in naklona.

[5, -5, 0]


Ekipa PD : _______                                                               Doseženo število točk _____ od 50

 

Pisne naloge iz teme

ORIENTACIJA

Kategorija B, F

 

Navodilo za reševanje :

V skladu s Pravili POT je možno pri vsaki nalogi dobiti število točk, ki so v oklepaju [a,b,c], kjer pomeni a=pravilno odgovorjena / rešena naloga, b=nepravilno odgovorjena / rešena naloga, c=ekipa ne reši naloge.

Za vsako nalogo je možen le en pravilen odgovor.

                   

1. DEFINIRAJ RELIEFNO OBLIKO STENA !

A.     Stena je močno znižan del v sedlu, ki zložno prehaja z ene strani na drugo in omogoča prehod.

B.     Stena je skalnato pobočje, katerega nagib je večji od 70°.

C.     Stena je stik dveh strmih ali celo stenskih pobočij, vršni del je bolj ali manj razčlenjen.

[5, -5, 0]

2. OD ČESA JE ODVISNA PREHODNOST TERENA ?

A.     Prehodnost terena je odvisna od smeri neba in oddaljenosti od ekvatorja.

B.     Prehodnost terena je odvisna od reliefa terena, sestave tal, rastlinaske odeje, površinskih voda, podnebnih in trenutnih vremenskih razmer.

C.     Prehodnost terena je odvisna od družbe in opreme planincev.

[5, -5, 0]

3. KOLIKŠNA JE NATANČNOST PRI MERJENJU RAZDALJE S KORAKI?

A.     Če poznamo dolžino svojega koraka, lahko dokaj natančno izmerimo tudi dolge razdalje. Pogoj je le, da korake sproti štejemo in da poznamo dolžino svojega koraka.

B.     Če poznamo dolžino svojega koraka, lahko dokaj natančno izmerimo tudi dolge razdalje. Korakov ni potrebno šteti, ker tako in tako poznamo dolžino svojega koraka.

C.     Merjenje razdalje s koraki je najbolj natančna metoda merjenja razdalj.

[5, -5, 0]

4. KAJ JE TO ZORNI KOT IN KAKO GA MERIMO ?

A.     Zorni kot je kot med očesom in dvema skrajnima točkama opazovanega predmeta. Merimo ga v tisočinkah.

B.     Zorni kot je kot med enim in drugim očesom. Merimo ga v tisočinkah.

C.     Zorni kot je kot med očesom in dvema skrajnima točkama opazovanega predmeta. Merimo ga v korakih.

[5, -5, 0]

5. DEFINIRAJ GEOGRAFSKI SEVER !

A.     Geografski sever je smer proti severnemu geografskemu tečaju, ki je stalna točka na zemljinem površju.

B.     Geografski sever je smer proti severnemu magnetnemu tečaju, ki se s časom spreminja. Pokaže ga kompas.

C.     Geografski sever je smer, v katero kažejo navpične črte pravokotne koordinatne mreže na topografski karti.

[5, -5, 0]

O B R N I   L I S T  ! ! !


6. KAJ JE TO AZIMUT, KAKO IN S ČIM GA MERIMO ?

D.     Azimut je kot med severom in izbrano smerjo. Merimo ga od severa v nasprotni smeri urinega kazalca. Merimo ga v kotnih stopinjah in v tisočinkah.

E.      Azimut je kot med jugom in izbrano smerjo. Merimo ga od juga v smeri urinega kazalca. Merimo ga v kotnih stopinjah in v tisočinkah.

F.      Azimut je kot med severom in izbrano smerjo. Merimo ga od severa v smeri urinega kazalca. Merimo ga v kotnih stopinjah in v tisočinkah.

[5, -5, 0]

7. KDAJ PRAVIMO, DA JE KARTA ORIENTIRANA ?

A.     Karta je orientirana, kadar se smer severa na karti ujema s smerjo severa v naravi. Tedaj se nekateri koti na karti ujemajo s koti v naravi, ni pa nujno, ker karte nikoli niso natančne.

B.     Karta je orientirana, kadar se smer juga na karti ujema s smerjo severa v naravi. Tedaj se vsi koti na karti ujemajo s koti v naravi.

C.     Karta je orientirana, kadar se smer severa na karti ujema s smerjo severa v naravi. Tedaj se vsi koti na karti ujemajo s koti v naravi.

[5, -5, 0]

8. KAJ TI POVE MERILO 1:25000 ?

A.     Merilo 1:25000 pomeni, da je en izmerjen centimeter na karti 2500 metrov v naravi.

B.     Merilo 1:25000 pomeni, da je en izmerjen milimeter na karti 25 metrov v naravi.

C.     Merilo 1:25000 pomeni, da je en izmerjen milimeter na karti 2.5 metrov v naravi.

[5, -5, 0]

9. KAJ JE TO EKVIDISTANCA ?

A.     Ekvidistanca je vertikalna (navpična) oddaljenost med dvema sosednjima izohipsama oz. med ravninami, ki določata ti izohipsi.

B.     Ekvidistanca je horizontalna (vodoravna) oddaljenost med dvema sosednjima izohipsama oz. med ravninami, ki določata ti izohipsi.

C.     Ekvidistanca je vertikalna (navpična) oddaljenost med dvema glavnima izohipsama oz. med glavnima ravninama, ki določata ti izohipsi.

[5, -5, 0]

10. KAJ SO TO GLAVNE IZOHIPSE IN KAKO SO OZNAČENE ?

A.     Glavne izohipse so na karti z debelejšo črto označene izohipse in predstavljajo vsako 5. ali 10. osnovno izohipso.

B.     Glavne izohipse so na karti s tanko prekinjeno črto označene izohipse in predstavljajo vsako 5. ali 10. osnovno izohipso.

C.     Glavne izohipse so na karti z debelejšo črto označene izohipse in povezujejo točke z istim tlakom in temperaturo.

[5, -5, 0]


Ekipa PD : _______                                                               Doseženo število točk _____ od 50

 

Pisne naloge iz teme

ORIENTACIJA

Kategorija C, D, E

 

Navodilo za reševanje :

V skladu s Pravili POT je možno pri vsaki nalogi dobiti število točk, ki so v oklepaju [a,b,c], kjer pomeni a=pravilno odgovorjena / rešena naloga, b=nepravilno odgovorjena / rešena naloga, c=ekipa ne reši naloge.

Za vsako nalogo je možen le en pravilen odgovor.

                   

 

1. OD ČESA JE ODVISNA PREHODNOST TERENA ?

D.     Prehodnost terena je odvisna od smeri neba in oddaljenosti od ekvatorja.

E.      Prehodnost terena je odvisna od reliefa terena, sestave tal, rastlinaske odeje, površinskih voda, podnebnih in trenutnih vremenskih razmer.

F.      Prehodnost terena je odvisna od družbe in opreme planincev.

[5, -5, 0]

2. KAJ JE TO ZORNI KOT IN KAKO GA MERIMO ?

D.     Zorni kot je kot med očesom in dvema skrajnima točkama opazovanega predmeta. Merimo ga v tisočinkah.

E.      Zorni kot je kot med enim in drugim očesom. Merimo ga v tisočinkah.

F.      Zorni kot je kot med očesom in dvema skrajnima točkama opazovanega predmeta. Merimo ga v korakih.

[5, -5, 0]

3. KAJ JE TO ENA TISOČINKA ?

A.     Ena tisočinka je kot, pod katerim vidimo 10 metrov visoko palico na razdalji 1 kilometer.

B.     Ena tisočinka je kot, pod katerim vidimo 1 meter visoko palico na razdalji 1 kilometer.

C.     Ena tisočinka je kot, pod katerim vidimo 1 meter visoko palico na razdalji 100 metrov.

[5, -5, 0]

4. KAJ JE TO PALČEV SKOK IN KAKŠEN ZORNI KOT POKRIVA ?

A.     Palčev skok je pojav dejanskega premikanja našega palca levo in desno z izmeničnim zapiranjem in odpiranjem levega in desnega očesa. Pri poskoku palec pokriva zorni kot okrog 70 do 100 tisočink, to je širino 7-10 metrov na oddaljenosti 100 metrov.

B.     Palčev skok je pojav navideznega premikanja našega palca levo in desno z izmeničnim zapiranjem in odpiranjem levega in desnega očesa. Pri navideznem poskoku palec pokriva zorni kot okrog 7 do 10 tisočink, to je širino 7-10 metrov na oddaljenosti 10 metrov.

C.     Palčev skok je pojav navideznega premikanja našega palca levo in desno z izmeničnim zapiranjem in odpiranjem levega in desnega očesa. Pri navideznem poskoku palec pokriva zorni kot okrog 70 do 100 tisočink, to je širino 7-10 metrov na oddaljenosti 100 metrov.

[5, -5, 0]

O B R N I   L I S T  ! ! !


5. KAJ JE TO MAGNETNA DEKLINACIJA ?

A.     Magnetna deklinacija je kot med geografskim in magnetnim severom. Zaradi potovanja magnetnih polov se spreminja s časom, odvisna pa je tudi od kraja opazovanja.

B.     Magnetna deklinacija je kot med geografskim in projekcijskim severom.

C.     Magnetna deklinacija je kot med projekcijskim in magnetnim severom. Zaradi potovanja magnetnih polov se spreminja s časom, odvisna pa je tudi od kraja opazovanja.

[5, -5, 0]

6. KDAJ PRAVIMO, DA JE KARTA ORIENTIRANA ?

D.     Karta je orientirana, kadar se smer severa na karti ujema s smerjo severa v naravi. Tedaj se nekateri koti na karti ujemajo s koti v naravi, ni pa nujno, ker karte nikoli niso natančne.

E.      Karta je orientirana, kadar se smer juga na karti ujema s smerjo severa v naravi. Tedaj se vsi koti na karti ujemajo s koti v naravi.

F.      Karta je orientirana, kadar se smer severa na karti ujema s smerjo severa v naravi. Tedaj se vsi koti na karti ujemajo s koti v naravi.

[5, -5, 0]

7. KAJ SO TO POMOŽNE IZOHIPSE IN NA KATERA DVA NAČINA SO OZNAČENE?

A.     Pomožne izohipse so izohipse, ki so na karti označene z debelimi nepretrganimi črtami, če predstavljajo polovico ekvidistance, ali s tankimi črtami, če predstavljajo četrtino ekvidistance.

B.     Pomožne izohipse so izohipse, ki so na karti označene s tankimi pretganimi črtami, če predstavljajo polovico ekvidistance, ali pikčasto, če predstavljajo četrtino ekvidistance.

C.     Pomožne izohipse so izohipse, ki so na karti označene s tankimi pretganimi črtami, če predstavljajo četrtino ekvidistance, ali pikčasto, če predstavljajo polovico ekvidistance.

[5, -5, 0]

8. KAJ POMENI IZRAZ “REAMBULACIJA KARTE” ?

A.     Reambulacija karte je izraz, ki nam pove, kje so se v gorah zgodile večje nezgode, pri katerih so bili ponesrečenci prepeljani v najbližje ambulante.

B.     Reambulacija karte je izraz, ki nam pove, kdaj je bila karta izdelana in na osnovi katerih merjenj reambulirana - dopolnjena.

C.     Reambulacija karte je izraz, ki nam pove, kdaj je predvidena izdaja nove reambulirane izdaje karte.

[5, -5, 0]

9. KAJ JE TO NAKLON ?

A.     Naklon je horizontalni kot, ki ga oklepata vertikalna ravnina našega očesa in premica skozi opazovano točko.

B.     Naklon je vertikalni kot, ki ga oklepata hotizontalna ravnina našega očesa in premica skozi opazovano točko.

C.     Naklon je ostri kot, ki ga oklepata hotizontalna ravnina našega očesa z vertikalno premico skozi opazovano točko.

[5, -5, 0]

10. KAJ PREDSTAVLJA V GAUSS - KRUEGERJEVI PROJEKCIJI ORDINATA ?

A.     Ordinata ali navpična os-x predstavlja oddaljenost točke od ekvatorja.

B.     Ordinata ali vodoravna os-y predstavlja oddaljenost točke od izhodiščnega poldnevnika.

C.     Ordinata ali navpična os-x predstavlja oddaljenost točke od starta.

[5, -5, 0]